Natančno prenesti tuje besede

Na A2 #29 si se naučil prepoznati poročanje: He said he was tired — in razumeti, da was tu ne pomeni preteklosti. Zdaj moraš poročanje sestaviti sam, in ne samo trditev, ampak tudi vprašanje in prošnjo. Shem so tri, logika pa je ena: govoriš sam o pogovoru, ki je že minil.

Trditev: premik časov. Uvajata jo said (kaj je rekel) ali told + koga (komu je rekel) — ta par poznaš iz A2 #29. Če je uvodni glagol v pretekliku, se čas poročanja pomakne za korak nazaj. Angleščina uskladi čas odvisnika s časom glavnega stavka: besede so bile izrečene „takrat“, in vse v njih gleda iz „takrat“. Slovenščina pa ohrani čas izvirnih besed: „rekel je, da je utrujen“. To je ista logika kot pri Past Perfectu v B1 #1: dogodki se razvrstijo od točke pripovedi.

Past Perfect, would, could, should in might se ne premaknejo: dlje nazaj nimajo kam. "I had finished" → She said she had finished.

Kdaj premik ni obvezen. Če je uvodni glagol v sedanjiku, premika ni: She says she's tired — tako prenesemo, kar je bilo pravkar rečeno. Če je izrečeno resnično tudi zdaj, lahko čas ostane: He said he lives in Leeds — in tam živi še danes. Premaknjeni lived je v tem primeru tudi pravilen.

Past Simple: premik je osnovno pravilo, brez premika je tudi prav. "I lost my keys" → He said he had lost his keys — tako je po pravilu, in to je v pisavi najzanesljivejše. A Past Simple v poročanju pogosto ostane, kakršen je: He said he lost his keys. To ni napaka: vrstni red dogodkov je jasen že tako — najprej je izgubil, nato rekel —, in Past Perfect ne doda ničesar. Posebno pogosto tako govorimo, ko je čas imenovan: She said she arrived on Monday. V vajah tečaja veljata obe različici; če dvomiš, premakni.

Zaimki, kraj in čas. Zdaj govori drug človek, zato I postane he ali she, my pa his ali her. Če poročaš drug dan ali na drugem kraju, se spremenijo tudi besede za čas in kraj:

Isti dan jih ni treba spreminjati: She said she'd call me tomorrow — če jutri še ni prišel.

Vprašanje: pripovedni red in if. V poročanju vprašanje ni več vprašanje: ne zastavljaš ga, ampak o njem poročaš. Zato ima red navadne trditve — najprej osebek, nato glagol —, do, does, did izginejo, in vprašaja ni. Uvajata ga asked ali wanted to know.

Vprašanje z vprašalnico where, what, why to besedo ohrani. Vprašanje brez nje — na „da“ ali „ne“ — dobi if ali whether, to je angleški „ali“ oziroma „če“.

Prošnja in navodilo: to + glagol. Prošnjo uvaja asked, navodilo ali ukaz — told, in za njima stojita človek in to + glagol. Nikalnica — not to.

Could you…? je po obliki vprašanje, po pomenu pa prošnja, zato ga prenesemo z asked me to.

Primerjaj asked me to in asked me if:

Za to sledi prošnja, za if — vprašanje.

Tako se ne reče. ✗ She asked if I was coming? → ✓ She asked if I was coming. Poročanje o vprašanju je trditev, in na koncu ima piko.

Preveri se. Kako preneseš Annine besede "I've lost my phone"? Zakaj She asked where I lived, ne pa where did I live? Kako preneseš "Don't touch it!"?