Povedati o splošnem in o konkretnem

Členi so se pojavljali od prvih lekcij: a in an (A1 #2), a in the (A1 #14), člen pri imenih in go to school (A2 #16). Vsakič po en košček. Tu se sestavijo v sistem, ki reši skoraj vsak primer.

Slovenščina členov nima, zato se zdi, da so samo za okras. Ni tako: a car in the car sta dve različni sporočili. Prvo pomeni „neki avto, o njem še nisi slišal“, drugo — „tisti avto, saj veš, kateri“.

Tri vprašanja — po vrsti.

Kdaj poslušalec ve, za katerega gre. Predmet je bil že omenjen: I bought a jacket and a scarf. The jacket is blue. V tem položaju je en sam: Could you close the door?, the kitchen (v tem stanovanju), the station (v tem mestu). Je en za vse: the sun, the sea, the government. Natančneje ga določijo besede za njim: the man in the grey coat, the book I'm reading, the history of Wales.

Kdaj a ali an. Predmet omenimo prvič: There's a new café in our street. Je eden od mnogih: She works in a bank. Je poklic ali opis: She's a nurse. It's a lovely day. What a surprise! In v pomenu „na“: twice a week, £12 an hour.

Splošno proti konkretnemu — glavni par lekcije. V slovenščini so „knjige“ v „knjige so drage“ in v „knjige na moji mizi so iz knjižnice“ ista beseda. V angleščini sta to dva različna primera. O stvari na splošno, o vsej vrsti, govorimo brez člena — v množini ali z neštevno besedo. O konkretnih stvareh — s the.

Pridevnik predmeta ne naredi konkretnega: modern art, British history, fresh bread — še vedno splošno, brez člena. Določilo za besedo — z of, z in, odvisnik — pa ga skoraj vedno naredi: the art of the Renaissance, the bread you bought. A life in London, life in a big city je življenje tam na splošno, zato še vedno brez člena.

Brez člena po navadi.

Vedno s the. Presežnik in vrstilni števniki: the best film, the first time. Besedi the same, the only. Glasbila: play the piano — a športi brez člena: play football. Običajni kraji zabave: go to the cinema, go to the theatre, listen to the radio — a watch TV. Deli dneva: in the morning, in the evening — a at night. Ljudstvo kot celota: the British, the Romans.

another, the other, others — isti sistem. Slovenski „drug“, „še en“, „ostali“ se v angleščini razdelijo na več oblik. Pri izbiri pomagajo ista tri vprašanja kot pri členu: v teh besedah je člen že notri ali ga ni iz istih razlogov.

another je an + other, zato se piše skupaj in, kot a, pomeni „eden od mnogih, katerikoli“. Z množino ne stoji; izjema je s števnikom: another two days — „še dva dni“. the other deluje kot the: poslušalec ve, za katerega gre, ker je ostal samo ta (ali samo ti). other brez člena pred množino je kot splošni pojem brez člena: „drugi na splošno“, kateri, ni pomembno. others in the others pomenita isto, a stojita namesto samostalnika: končnico -s dobi samo beseda, ki stoji sama. Zato other people ali samo others, ne pa others people. In the another ne obstaja: člen je v another že notri. each other — „drug drugega“ (A2 #24) — je posebna zveza.

Primerjaj:

Kako prevajati. Slovenske besede člen pogosto namignejo. „Ta“, „tisti“, „tisti, o katerem smo govorili“ — to je the. „En“, „neki“, „nek“, „eden od“ — to je a. Če po pomenu ne moreš vstaviti ne enega ne drugega, govoriš pa o stvareh na splošno, člena ni. In zapomni si: my, your, this, that, Tom's zasedejo mesto člena, zato z njim ne stojijo — my car, ne the my car.

Tako se ne reče. ✗ What nice surprise! → ✓ What a nice surprise! Za What s števno besedo v ednini je potreben a.

Preveri se. Kako rečeš „Rad imam pse“ in „Psi na naši ulici lajajo vso noč“? Je potreben člen v ___ British history? Kako rečeš „Imam dva avta: eden je moder, drugi rdeč“?